Vigred کے بول

Ljubi te mrtvak, ljubi te mrzla kri. Snubi te z zastrupljeno ro¾o, Ki v ranem jutru ne vzcveti. Poje ti ti¹ina, nasilje v ustnicah drhti. Slika si - milina, lepota, gnoj, Ki mi smrdi - sen, ki ljubijo ga svinje. Kurbe in kralji kot vrane v polju Kljuvajo, kavsajo star obraz ¾e davno je vigred telesa zapustila, Ovita zdaj v veèni mraz. Pizda! ljubi te mrtvak, ljubi te milina, Crknjen vonj telesa, ki ovila ga je zima. Gnile cvetlice ti v srcu rasto. Je gnojno, je mehko, totalno èrno. Gnila cvetlica zavita v temo. Vojna srca v meni divja Vojna duha, ki ne sprejme Ukradenih misli, ne svinjskih, Ne èistih vtrtih v spomin. Ni kamna namesto srca. Tvoje srce je kamen, Ovira na poti vsega. Telo si spoznanja, Ki mrtvim se klanja Z lepoto, gnojem, ki mi smrdi. Si kuga, ki blaginjo oznanja. Le predmet, telo igranja v vojni V kateri ti si kri!